13.10.2019
Na delavnici Čustva, ki me imajo v šahu: jeza sem v fazi pogovora o jezi in ozaveščanja vzorcev dobila zanimivo vprašanje: kaj pa je z izbruhi togote pri otrocih? Naj jih pomirimo?
Odgovor ne more biti enoznačen. Pomembno je, da starši izstopijo iz svojega vzorca, kolikor gre (ja, vem, da otroci pritisnejo na pravi gumb in sprevidijo/začutijo, kaj se dogaja. Otrok namreč nima izdelane sposobnosti (sprotnega) sproščanja stresa in zato ta izbruh ni nujno le "dala si mi rumeno kapo, hotel sem modro", ampak morda sprostitev velike količine stresa in delo z bolečino, ki je nastala prej, lahko pa tudi sproženo bolečinsko telo, v katerem ga pestijo med drugim tudi teža in bolečina družine (preteklih generacij) itd. Znate otroka začutiti, pa ne iz sebe in svoje potrebe po pomiritvi in pomoči? Potem boste najbrž intuitivno zaznali, ali potrebuje čas in prostor ter spodbudo, da je ok izraziti in objem ob koncu izbruha, ali pa kaj čisto drugega. Če čutite, da se je pa ujel v nek vzorec in 'teče v hrckovem kolesu', potem ja, potrebuje prekinitev. Dvomim pa, da mu kdaj koristi kritika, naj ne izrazi čustev. Naučite ga, da je sproščanje čustev dobro, na varen način. Bodite tam zanj z robčki za žalost in blazinami namesto boksarske vreče za togoto. Ja, tudi jeza naj gre kvalitetno ven. Starš naj bo zgled, kako.
Bodite pozorni: ali objem, ki ga date, naj se pomiri, pomaga otroku ali le vam? Objem, ki pričakuje ali zahteva pomiritev namesto objema (ali pa le prostora, fizičen stik ni nujen in pogosto ne koristi), ki daje čas, da se to lahko zgodi, uči le, da otrok nima pravice do izražanja čustev. Ta so - kot vidim pri postavitvah in ostalem delu s strankami - lahko tudi družinska teža, ki je starši in pretekle generacije niso predelali.
Velika stvar, ki jo lahko naredite za to, da bo otrok svobodnejši, je to, da predelate lastna bremena. Ja, tudi družinska - ni mogoče reči, da so od drugih in niso 'vaša'. A skala sredi dnevne sobe ni 'vaša'? Morda ni. A zahteva akcijo, ne? Nekdo se bo moral spoprijeti z njo. Naredite to čimprej. Preden kamen postane skala. Hvaležni si boste. Vasi potomci pa tudi.
