Utrinki so zapisi, ki temeljijo predvsem na izkušnjah pri delu s strankami in lastnih izkušnjah. Njihovo bistvo marsikdaj ni »moje« - zelo pogosto se pojavi iz intuicije, iz inteligence, praznine ali polnine, nakar ga zapišem. So besede, ki se vtisnejo v um, srce in dušo in nagovorijo zavest. Iskreno pričajo o življenju in pokažejo pot v lastni smeri.
Vzemi si minutko zanje. Vzemi si minutko zase.
Utrinek meseca
Starši, ki ne znajo biti starši: "Dolžan si mi življenje!"
Starši, ki ne znajo biti starši - ker so v svoji osnovi še vedno ranjeni otroci - otroke navežejo nase s krivdo in dosežejo, da se vloga obrne. Otrok mora skrbeti za starša in njegove potrebe. Če tega ne počne, če poskusi postaviti zdrave meje, če ne skoči vsakič, ko starš potarna, ga ta zasuje z občutkom krivde. Tako hudim, da sin ali hči zanemari svojo lastno ustvarjeno družino, zakonca in tudi svoje otroke, vede ali nevede. Zato, ker ga potrebuje starš. In otrok je vajen, da le tako dobi starševsko 'ljubezen' - ki to seveda ni. ...
Pred nekaj meseci sva imeli dušni reading. Izjemna gospa, ki je že marsikaj preživela. Želela se je pogovoriti o možnosti, da bi imela še enega otroka. Ni vedela, ali si ga zares želi. A se je hitro izkazalo, da se bova pogovarjali o drugih dveh - tistemu, ki ji je prišel na reading povedat, zakaj sta skupaj preživela le nekaj mesecev - da ji je lahko takrat s svetlobno macolo razbil oklep na prafaktorje in ji na stežaj odprl srce in dušo, da je lahko končno zakorakala iz toksičnih odnosov v izpuščanje in spremembe - in tistemu, ki je prišel in ostal. Bilo je intenzivno in čustveno. ...
Obilje? Ja, prosim! (in hvala.)
Obilje? Ja! Stanje, kjer imamo dovolj in z veseljem sodelujemo v izmenjavi - ljubezni, podpore, energije, denarja, stvari itd. - je želja vsakogar. A se pogosto zatakne pri denarju. Vsi bi ga imeli. A ponavadi je odnos do njega tisti, ki nekako ne spodbuja (so)delovanja v toku. Zakaj? Ker dobimo že radi. A marsikdo nerad da. Nerad plača. Tu je nekaj idej, kako enostavno pokreneš tok obilja tam, kjer se pogosto zatakne - pri denarju. Z malimi koraki. ...
»Starši, ki ne znajo biti starši: "Dolžan si mi življenje!"
Starši, ki ne znajo biti starši - ker so v svoji osnovi še vedno ranjeni otroci - otroke navežejo nase s krivdo in dosežejo, da se vloga obrne. Otrok mora skrbeti za starša in njegove potrebe. Če tega ne počne, če poskusi postaviti zdrave meje, če ne skoči vsakič, ko starš potarna, ga ta zasuje z občutkom krivde. Tako hudim, da sin ali hči zanemari svojo lastno ustvarjeno družino, zakonca in tudi svoje otroke, vede ali nevede. Zato, ker ga potrebuje starš. In otrok je vajen, da le tako dobi starševsko 'ljubezen' - ki to seveda ni. ...
Imaš samozavest. Kaj pa samospoštovanje?
Berem knjigo Kompetentni otrok Jesperja Juula. In se spominjam temeljnih resnic, ki bi se jih moral zavedati vsak, z otroki ali brez. Predvsem zase. Ni toliko težava v samozavesti. To Juul definira kot vero v svoje sposobnosti: samozavesten si, če veš, da ti gre, da znaš, da ti bo uspelo. S podporo, voljo in izkušnjami se ta krepi. Nič kritičnega, če imamo osnovo. A kaj je osnova? ...
Naše malo dete pri svojih dveh mesecih že pošteno žlobudra. Bila je v kuhinji z nama na svoji posteljici na kolesih, ko sem jo poskusila nekaj zabavati. Hotela sem, da se mi spet malo nasmeje. In me je nap/3*ila. Dobesedno. Ton je bil tak. Okregala me je. Notranji otrok v meni je obnemel. Aleks se je vrnil po minuti odsotnosti in sem mu povedala. "Mogoče je bil samo moment," je rekel. "Ampak nate se ne krega," sem rekla. "Mogoče se je zdaj umirila. Kaj pa, če je zaspana?" "Jo pa peljem spat, pa da vidimo," sem rekla. ...
Rada bi z vami podelila zgodbo. Resnično zgodbo, ki se je zgodila pravzaprav včeraj oz. že danes, saj je bilo po polnoči, meni, možu in predvsem hčerki, dvomesečni dojenčici. Zvečer se je najedla, a je imela potem zelo rahel spanec, tako da se je ob prestavljanju v posteljico takoj zbudila. Prevzel jo je mož in jo uspaval, ko jo je dal v posteljico, pa se je začelo. Zbudila se je, polivala (muči jo refluks), jokala in imela telesne reakcije, ki so nama pokazale, da ji je res neudobno. Vzela sem jo v naročje, jo tolažila in jo opazovala. ...
Odkrito in osebno: za kaj vse sem hvaležna v letu 2021
Dragi moji, leto se izteka. Kaj naj rečem, pestro je bilo! Prineslo je vse in še več, lepoto, izzive, ljubezen, pa tudi ogromno zunanjega nemira vsem, ki ga niso znali ali želeli izklopiti v medijih, pogovorih, mislih. Naj torej prazniki in prihajajoče leto prinesejo veliko trenutkov veselja, povezanosti in hvaležnosti. Iskrena hvaležnost je namreč tista, ki v življenje privabi še več dobrega. ...
Obdobje velikih priložnosti: kako ga boš doživel-a?
Močno obdobje je. Res močno. Čutiš? Vse, kar se dogaja zunaj, kar se tiče različic virusa, ukrepov, strahu, je pozunanjenje tega, kar se odpira znotraj. Je prilika, da se obrnemo navznoter. Da ogledalo (zunanjo situacijo) uporabimo, da se zazremo navznoter. Da se ne deremo in jezimo na ogledalo. Ogledalo ima svojo funkcijo. ...
»Ne razumem, zakaj imajo ljudje sočutje do bolnikov z rakom, a že pri depresiji imajo nekateri starejši mnenje, da si ljudje malo izmišljujejo. Če si pa v bistvu čisto ok, s spodobno družino, pa itak nihče ne razume, da je otroku lahko bilo težko, še sam se ne zaveda in misli, da je nehvaležen, ko vidi stisko drugih. Meni je tako odleglo! Toliko lažje mi je! Ta izkušnja je neverjetna. Res je to nekaj za čisto vsakega. Vsi bi morali vedeti za to, govoriti o tem, poskusiti.« ...
Po dolgem času je res začutila in se oglasila: prišla bi. Zmenili sva se za reading, individualni proces in stik z notranjim otrokom. In jasno je bilo, da – kljub temu, da sva se dobili na dan, ko se je večina prepustila kolektivnemu gnevu in strahu – je bil zanjo to dan za preboj. Tak, ki pomeni življenjski preobrat, skok na drug nivo, skok v globine in širjave zavesti. ...
Če ti kdo začne razlagati, da je bolj ozaveščen, bolj duhoven, na višji stopnji itd. - kot ti, kot kdo drug ali kot določena skupina ljudi - si lahko prepričan nekaj: sanja se mu ne. Ne poslušaj ga. Ne glede na to, kdo je in kaj počne. Enako velja za tiste, katerih mnenje je definitivno več vredno kot tvoje, če se ne strinjaš z njimi, seveda. In za tiste, ki ti svoje mnenje predstavijo kot dejstvo. ...
Moč in ljubezen hodita z roko v roki
Ste se kdaj prilagodili 'za ljubi mir', popustili, torej zanikali sebe in svoje potrebe in želje zato, da se komu 'ne zamerite', zato, da vas potem končno pustijo pri miru? Morda z mislijo, da je to izraz ljubezni? Resnica je, da ni tako - je daleč od ljubezni. Dolgoročno ne deluje. Deluje tako, kot da bi odvisniku dali drogo, da le neha težiti – in za nekaj časa bo mir. Dokler si ne zaželi naslednjega 'šusa'. ...
"Če ti je namenjeno, bo vedno prišlo k tebi." Je res tako?
'Namenjeno' lahko pomeni povezavo s tokom Zavesti. Lahko pa pomeni odličen izgovor za to, da nič ne naredimo, se celo prepustimo uporu. Saj če je namenjeno, nas bo počakalo, bo v vsakem primeru prišlo, ne? Ne. 'Namenjeno' nam prinese tok. Naša naloga je, da prepoznamo in sodelujemo. To je zelo enostavno, ko je enostavno. Ko pa ni ... Takrat je pač malo manj enostavno. To je vse. Še vedno je naš korak zelo pomemben. Bistven. ...
Prišla je na reading in coaching ter individualni proces. In takoj na vratih mi nasmejana pove, da ne more verjeti - da se je danes zjutraj že razrešila velika zadeva in ve, da je z razlogom točno danes, ko sva dogovorjeni. Tok in povezava delata svoje. Po readingu in coachingu sva naredili proces in se povezali z notranjim otrokom. Na zunaj je bil morda videti blag, a je globoko transformiral in odprl. ...
Kaj danes praznuješ? Za kaj si lahko hvaležen?
Hvaležnost, nedolžno veselje. Radost. Nekoč smo znali, ne? Risanka, juhu! Luža! Metuljček! Mami je prinesla čokoladico! Kako je bilo lepo! Še znamo biti hvaležni in nedolžno veseli, tako za velike kot male stvari? Za čas, ki nam je dan, za vse dobro, za izkušnje, za ljudi, za naravo? Za zdravje, za ljubezen, za uspeh? Za presenečenje, pogled, nasmeh? Za vse barve življenja? Seveda ni vse rožnato. ...
Ljubezen do sebe ni sebičnost.
Ljubezen do sebe ni sebičnost. Sebičnost je izključujoča. Ljubezen do sebe pa reče: "Seveda tudi drugi. Ampak najprej ti. Ne pozabi: če v letalu želiš pomagati in ne daš kisikove maske najprej nase, nihče ne preživi, ne ti ne tisti, ki jim želiš pomagati."
Podpora, ki jo prejemaš od sveta, je odsev.
Podpora, ki jo prejemaš od sveta, je odsev - tistega, kar zrcališ v svet. Tvojega odnosa, prepričanj, odprtosti, tega, kar si. Iskriv nasmeh na ustnicah neznanca na ulici je odtis nasmeha, ki ga je prejel iz tvoje duše.
Prišel je na predlog dekleta, a je takoj povedal, da se je odločil sam. Da ima dovolj občutkov nesamozavesti in 'filmov' v glavi, ki si jih 'vrti' zaradi tega. Pripravljen je bil. Pripravljen na informacije, poglabljanje, proces, premik. Naredila sva reading z vpogledom v njegovo in družinsko ozadje, nato pa coaching in stik z notranjim otrokom. Vedela sem, da bo to pravo zanj, čeprav si je sprva želel postavitev. A ni bil čas za to. ...
»Ne znam (več) slišati svoje intuicije«. Se prepoznaš? Sploh v tem obdobju se v pogovoru z marsikom iz njega izliva skorajda razočaranje, žalost, ker ni vse tako, kot »mora biti«. Beri: tako, kot si želi. Razumem. Seveda ni enostavno. Sploh v sedanjem obdobju, ki je močno pretreslo prioritete, z dna dvignilo in premešalo strah in negotovost. Na površini je razburkano, premetava nas. A pomemben je stik z globino. ...
Otroci brez otroštva: »Ati me je dal!« In zakaj je danes pravi dan, da praznujemo otroštvo
Močan dan je danes. Že zjutraj je bilo nekaj v zraku, kolektivna zavest je kot maternica doživljala krče in iz sebe iztiskala spomine, ki jih je želela osvoboditi. Že moj kratek stik s starejšo generacijo je vzpostavil stik, zato meditacija ni potekala po planu. Vrglo me je v povezavo. Čutila sem te krče, te spomine, ki niso moji in ki želijo na svetlobo, da se končno spočijejo, imajo možnost preobrazbe. ...
"Končno se počutim svobodno!" (izkušnja z individualne postavitve)
Poklicala me je in želela podeliti, kako ji je najina januarska online postavitev spremenila življenje. Že takrat je bil ogromen preboj, a se je še nadaljevalo. "Toliko je tega, da ti moram povedati, raje kot da pišem," je rekla. In mi je povedala. O tem, kako je izpustila vzorce in bremena iz primarne družine. Kako jih, če gre morda na obisk, vidi z razdalje, kot dramo na televiziji, ki je ne obremenjuje več. ...
Ne išči svoje druge polovice, saj ti nisi polovica.
Če iščeš nekoga, ki te bo dopolnil: kaj manjka? Kako lahko to najdeš v sebi in celoti, ki te obdaja? Če želiš nekoga, ki te bo končno osrečil: dovoli sreči, da te končno objame, sprejmi jo in sama bo pritegnila še več sebe. Če iščeš koga, za kogar bi bil hvaležen: kaj ti pove pogled v ogledalo? Obrni perspektivo. Od tebe je odvisno. Nekoč sem imela občutek, da je podpora slap vode visoko nad menoj, h kateremu moram mukoma plezati. ...
Senca ne more ugasniti tvojega sonca
Se spomniš svoje največje travme, tiste prve? Ja, tiste – tiste, ki te je sesula. Tiste, ki te je pahnila v borbo za preživetje. Si ali pa nisi. In otrok v tebi ni zmogel soočiti se. Ni šlo, preveč je bilo, podpore pa ni bilo, vsaj ne dovolj. Zato si postavila zidove. Zidove, ki so te branili, zidove, zaradi katerih niso mogli več priti do tebe in ti škoditi. In si preživela. Še sama ne veš, kako, a si. ...
Nadelal si se. O, kako zelo! Vse si naredil in končno pritisnil tipko 'Pošlji' univerzumu. In sedaj je čas, da sprejmeš nagrado, darove. Čas je. A v tebi obstaja tudi tisti mali del, ki se je ustvaril ob razočaranjih - da bi te varoval pred naslednjimi razočaranji. Ta mali zdaj pretesen 'oklep' VE. On IMA IZKUŠNJE. In dopoveduje ti, da nagrade ne bo oz. ne bo zate. In zato kontrolira, sabotira, ti dopoveduje, da ničesar ne pričakuj, ker nič ne bo. ...
Nekaj najboljšega, kar lahko podariš svojim otrokom
Nekaj najboljšega, kar lahko podariš svojim otrokom, je lastno dobro počutje, predvsem na čustveni ravni. Najprej zato, ker otroci ne poslušajo, temveč opazujejo in posnemajo. A tudi zato, ker se ob tem, ko jih učiš iz ljubezni do njih, tudi ti učiš ljubezni do sebe.
Starši gredo ob družinskih tragedijah skozi pekel. Vedno so šli. Nesreče, smrti, sploh malih otrok, težke bolezni, revščina, tegobe. A včasih si starši niso dovolili ali želeli čustvovati. Pretežko je bilo in so raje potlačili. Prav tako niso dovolili čustvovati in žalovati svojim otrokom. Zato zdaj marsikdo, predvsem iz srednje ali starejše generacije, trpi. Postavljalka, ki je v otroštvu med drugim izgubila dva mlajša sorojenca, ni smela čustvovati, žalovati, spraševati, govoriti o njiju. ...
»Gospod, 50 let prezgodaj ste se rodili!« (Utrinek z individualne online postavitve družine)
Online individualna postavitev. Žena mu je priporočila, pa se je odločil, ne. Gospod srednjih let, z družino, samostojen, delaven, odgovoren. Navduši ga električna kitara v kotu (možev Telecaster) in na ta račun malo poklepetava o glasbi. Potem pa začneva. Najprej imava pogovor, podam intuitivne uvide glede družine – tiste, v katero se je rodil in tiste, ki jo je ustvaril. Vse potrdi in vidim, da se je začel odpirati, zaupati. Nato mu pojasnim, kako bo potekal osrednji del postavitve. ...
Si v redu?" "V redu sem." (Ne, nisem, ampak tega ne bom povedal-a.)
Nenavadni časi so. Časi, ki iz globine potegnejo marsikaj. Časi priložnosti, seveda. A jasno je, da so tudi naporni. Vse prevečkrat ljudje (predvsem v t.i. duhovnih krogih) rečejo, da so v redu. Se v to prepričajo. Ker so pozitivna čustva 'moderna', ker vsi veselo razlagajo in objavljajo o naravi in svetlobi in peti dimenziji in kako to misliš, da nisi zraven? Treba je biti. Treba je biti super! (Vsaj na zunaj.) Ali pa se hudovati nad ukrepi in vlado. Eno ali drugo ali oboje. ...
Svetlobni skalpel ali obliž na gnojno rano?
Takrat, ko pravzaprav potrebujemo oster svetlobni skalpel, se pogosto zgodi lepljenje obližev na gnojne rane. 'Odpuščanje' v umu, ko čustva vseeno ostanejo zasidrana v podzavesti in telesu, tudi. Potrebujemo en velik, osvežujoč kozarec iskrenosti in sočutja do vseh svojih delov. In ob tem se strah prelevi in pride motivacija, da posvetimo v globino. Naredi ta korak. Privoščim ti vse dobro, ki izhaja iz tega.
Sorodna travma ni enako sorodna duša (utrinek z individualne postavitve družine)
Sorodna travma ni enako sorodna duša. Sorodna travma išče rešitelja, potuho, 'koš za smeti' ali nekoga, ki ga je treba rešiti. Sorodna duša išče skupno rast in izkušnjo. A včasih je treba doživeti sorodno travmo, da spoznaš, da to ni odnos, temveč odvisnost. In takrat vidiš. Ko so oči odprte, pa naj pot ne bo več nazaj, temveč skozi - skozi globino, skozi izkušnjo, skozi preboj in razbremenitev in naprej. Naprej po svoji poti.
Ali nam vesolje res prinese vse, kar potrebujemo?
Ali nam vesolje res prinese vse, kar potrebujemo? Ja, če se odzovemo, če govorimo njegov jezik. To pomeni, da moramo preveriti, če zvonec na naših vratih deluje, se odzvati na trk na okno, si obuti superge, če nam zašepeta, naj gremo - tudi, če se nam ne ljubi. Prinese nam namreč priložnosti za to, kar potrebujemo in ne nujno tega, kar smo si (iz naše perspektive) zamislili. ...
Potlačena otroška ljubezen (utrinek z individualne postavitve družine)
Niso le jeza, žalost, frustracija, bolečina in podobna čustva tista, ki jih otrok zaradi pomanjkanja podpore v otroštvu potlači. Otrok lahko potlači tudi ljubezen in radost, ki je ni smel prosto dajati in izražati, ki ni bila sprejeta. In ta mu lahko povzroči enake težave kot ostala potlačena čustva. Pogosto tak otrok v odraslosti ne bo znal prejemati, ampak bo vedno 'vse vračal, vse plačal'. ...
Velikokrat dobim taka vprašanja o postavitvah:
"Kako lahko tako 'poznaš' mojo družino? Pa tudi po telefonu, še pred postavitvijo, ko se še sploh nisva videla v zivo?"
"Kako lahko uporabiš enake besede?"
"Kako lahko začutiš stvari, ki ti jih sploh nisem omenil-a?"
"Kako lahko točno veš in izraziš?"
Umaknem se. Ostane kanal, skozi katerega preko stika iz celote, inteligence pride informacija, beseda, gib, čustvo. ...
'Ženske spadajo v lepo hišo k možu in otrokom' in druga načela družbe 21. stoletja
Pred kratkim sem zasledila zapis z besedami (v nadaljevanju), ki ga je objavil Andrej Pešec, všečkale in komentirale pa so ga predvsem ženske. Besedilo s slike je: "All women want to have only 3 things in their lives: a nice house surrounded by or close to nature; a great and responsible husband; healthy and exemplary children. Everything else is just compensation for her failed family life." ...
»Svoje otroke je zapustila.« (Spoznanja z individualne postavitve)
»Odšla je. Kar odšla. Svoje otroke je pustila pri njemu. In zaživela je sama, egoistka. Ni ohranila družine. Ni bila prava mati. Ni bila prava žena. Le kako si je upala ... Sram naj jo bo. Sama je živela. Nikomur ni povedala, kje je. Nikomur. Egoistka.« To je zgodba, ki so jo povedali temni družinski vzorci, energijsko podzemlje, ki je vplivalo (in še vpliva) na njene ženske prednice po mamini liniji. ...
Utrinek s postavitve: notranja moč
Odrekanje lastni moči (ker smo se odvrnili od nje oziroma ker so nam nekoč vzeli dostop do nje ali našim prednikom in je nastala generacijska travma) lahko vodi v manipulacijo ali agresijo. Zavedanje in ponoven dostop do lastne moči pa lahko pomeni, da smo končno dovolj varni in močni, da osvetlimo in predelamo potlačena čustva in vzorce, ki nas ohranjajo v nemoči. ...
Kaj pa, če je to to? Če je 'danes' vse, kar imaš? Če ni magičnega praška in tolažbe 'jutri bo boljše'? Kaj bi naredil-a, počel-a, kako bi živel-a? S kom bi preživel-a čas, komu bi se opravičil-a? Kako naglas bi se smejal-a, kako iskreno jokal-a? Ker danes, to obdobje, ta trenutek, ni obdobje čakanja, da bomo začeli živeti, ko bo bolje. Ko bo minilo. Ko bo nekdo nekaj naredil. ...
Kaj potrebuje tvoj ranjeni del?
Težki dnevi so in ravno sem nekoga podprla pri procesu dela s svojim ranjenim delom. Zato ti povem, da lahko veliko storiš ti, zase. Kako lahko podpreš sebe? ...
Prvič je ob zvoku začutil tok energije v telesu – »Ampak jaz nisem ubrisan!«
Pred nekaj dnevi sem na otvoritvi joga studia naredila zvočno iniciacijo s šamanskim bobnom in kristalno skledo, s katero smo ga posvetili in umestili v prostor. Super je bilo. Najboljšo povratno informacijo pa je dal simpatični starejši gospod: »Nataša, a vam lahko povem, kaj sem doživel? Ampak jaz nisem ubrisan!« ...
Končno v stiku s svojo pristno (moško) energijo: »Hočem stopiti v svoje čevlje! Dovolj je!«
V zadnjih dneh sem imela na individualnih postavitvah nekaj moških, super fantov, ki jim je zaradi otroštva in vzgoje težave delal stik s svojo pristno naravo, z moško energijo. Razbremenitve so bile ogromne. ...
Dobrodošla, deklica! Dobrodošla, duša!
Danes se pa počutim skoraj kot botra. Juhuu! Zakaj? Izvedela sem, da se je rodila deklica, na svet je prišla dušica, ki je – skupaj z mamico – meni zaupala, da sem prevedla informacije, ki jih je želela predati staršem, sorojencem in drugim glede nje same, svojega poroda in rojstva, vzgoje, vloge, potreb, ki jih bo imela, želja, prostora, ki ga bo potrebovala. ...
Pa se je zgodilo. V par letih samostojnega vodenja postavitev sem vedno dobivala zelo pozitivne odzive. V določenih intenzivnih primerih se je zgodilo, da je postavitev spodbudila soočenje, tudi (brutalno) iskrenost, ki je pa potem vedno vodila v boljši odnos. A vem, kako svetloba funkcionira: dolgoročno je vedno veliko izboljšanje. ...
Res ni tvoja naloga razstrupljati druge. Kot prvo, ker je nemogoče. Drugega ne moreš spremeniti. Spremeni se lahko le sam in to, če želi. Kot drugo pa zato, ker s tem zanikaš odgovornost za svojo vlogo. ...
Mali veliki čudeži, ki postajajo del dviga zavesti: preobrazba nosilcev težkih energij
Kot vemo in čutimo, je podpora za preboje, razbremenitve, rast, povezovanje zdaj oprijemljiva. Kljub težkemu obdobju (ali morda ravno zaradi tega) je tako. In zgodi se tudi, da se na (individualno) postavitev prijavi ne le 'črna ovca' v družini, ki želi presekati vzorce generacij, ne le zavestna oseba, ki čuti ovire pri doseganju ciljev, ne le ljubeč par, zakonec, otrok, starš, ki se zaveda teže, vzorcev in potrebe po globoki razbremenitvi. ...
Kako pogosto slišimo tole? Kako pogosto sami to rečemo? (Nekdanja) žrtev vzorcev, kot je pomanjkanje ljubezni, pogosto meni, da dela le dobro. In daje, daje, daje. (Pogojeno, seveda, a tega se velikokrat ne zaveda.) ...
Utrinek s postavitev: "Mama, oče, več ljubezni sem potreboval-a."
To, da se (tudi odrasel) otrok zave, da od starša ni dobil dovolj ljubezni (ali prave ljubezni, namesto pogojene pozornosti), ni nespoštljivo. Če starš ni zmogel več, ne pomeni, da mora otrok to sprejeti za dobro, še dalje potlačevati in trpeti. ...
Utrinek s postavitev: moška moč
Kaj je dejanje ultimativne moške moči? Dovoliti, da se razbije oklep in pride na plan čustvo.
Utrinek s postavitev: brez bencina avto ne vozi
Da lahko iskreno začutiš svoja potlačena čustva in poskrbiš zanje, najprej poskrbi zase in za svoj nivo energije. Daj si. Brez bencina avto ne vozi.
Utrinek z individualne postavitve: ko se volk preobleče v ovco
Najtemnejše energije niso odkrite. Ne pokažejo se take kot so. Skrijejo se za plašč prijaznosti, žrtvovanja, skrbi. Tudi nezavedanja. Ne delujejo vedno s silo, temveč trkajo na slabo vest. Zahtevajo tako, da v zameno za 'ubogljivost' (obnašanje po njihovih vzorcih) dajo pozornost. ...
Ljubezen do sebe ni sebična.
In ljubezen do drugih (brez ljubezni do sebe) ni brezpogojna.
Utrinek z individualne postavitve: Sprejmi se. Sprejmi me.
Otroci in najstniki si pogosto želijo le, da jih sprejmete. Take, kot so. Da jih imate radi kljub vsem napakam, vsemu, česar ne razumete. Tako se naučijo imeti radi sebe, kljub temu, da niso popolni. ...
Empatija pomeni, da v drugem bitju začutimo, dojamemo iskro ognja celote, iskro tega, kar smo mi vsi. In taka prepoznava ne more narediti drugega, kot da naše dojemanje odpre ljubezni.
Ob vzpenjanju ne bodi obseden z vrhom gore. Le kdor je pozoren na korak in trenutek, se ne spotika in se veseli tako poti kot že prehojenega.
Če se osredotočiš le na pričakovanja, hitro spregledaš ostalo. Magija se zgodi onkraj pričakovanj. Odpri oči. Odpri srce.
Od prvega dne ti povem in pokažem, kaj potrebujem. Le slišati me moraš. Slišati v vsem šumu in strahu novopečenih staršev. Slišati mene v množici nasvetov, ki jih dobiš - od drugih odraslih, ki razmišljajo o statistiki, povprečjih in pričakovanemu napredku, o drugih, ne o meni. Tu sem. Sliši me. ...
Ni tako pomembno, zakaj smo tu, ampak to, kaj počnemo in kakšni bomo, ko se svet spet zažene. Nergaš ali izkoriščaš priložnosti?
Obdobje samoizolacije in koronavirusa ni obdobje čakanja. Tudi to je življenje. Ga živiš ali čakaš? Odločitev je tvoja.
To je zgodba nje, ki je zaupala – in se odločila.
Že ves čas samoizolacije pišem, opozarjam, da je kolektivni zunanji strah vglavnem krinka za naše notranje nepredelano, podzavestno. Pomembno je, da spoznate, da v tem obdobju namreč vzorci, strahovi in teža vrejo, žuborijo tako blizu površine, da imamo sedaj izjemno priložnost za transformacijo in rast. Ne obrnite se stran (in krivite virus) – lahko jih predelate in izpustite. ...
Dragi ljudje, kdaj boste sprevideli?
Ves žolč in kritike, usmerjene navzven, vse politiziranje, vse teorije zarote nastanka in širitve virusa, pa tudi vse sprenevedanje ne naredijo nič za VAŠE rane. Seveda je treba biti družbeno odgovorni (raje konstruktivno). A vaše rane so točno tam, kjer ste jih (morda davno) pustili, krvavijo pod vsemi starimi malimi obliži, ki ne pomagajo (več). ...
Ne prosi za drobtinice. S polnimi rokami drobtinic ne moreš zaznati daril življenja.
Ritem časa: tragedija jaza ali priložnost za srce in dušo?
Kar se dogaja ta trenutek, je odraz tako različnih vibracij, da je situacija konkretno nenavadna. Če si le dovoliš doživeti prisotno podporo, te čaka pot navznoter, mnogo lažja, kot običajno. Prinese lahko mir, prinese lahko tudi globoke procese in čiščenje - če si le dovoliš. ...
Utrinek z individualne postavitve: brez pardona do zlobnih energij!
Zlobne energije včasih tečejo skozi ljudi, ki naj bi nas imeli najrajši - skozi, recimo, mamo in očeta. Kaj narediti s tem? Opravičevanje samo škodi - tako nam kot njim. Nam, ker nas odpira njihovi energiji in čutijo našo ranljivost ter nam še bolj škodijo (če se slučajno upremo, pa nas poskusijo podreti s slabo vestjo in sramom). Njim pa zato, ker ...
“Vse sem že dal-a skozi, pa nič ne pomaga."
Znano? Poznate koga, ki je poskusil že vse (res vse, a za kratek čas - pri ničemer ni vztrajal, ker ni bilo rezultatov takoj)? Če vse življenje potlačujemo čustva, odrivamo telo in dušo, ne moremo z eno delavnico, postavitvijo, srečanjem rešiti vseh svojih problemov. Sploh ne, če nekje globoko v sebi želimo spremembo brez spremembe (hočemo, da bi nam bilo boljše, brez, da bi karkoli spremenili v svojem odnosu do življenja, sebe in drugih). Instant rešitev ni. ...
Vsi bi radi šli v nebesa, a nihče noče umreti.
Če pustimo vero ob strani, kaj to sploh pomeni? Če želiš zase nekaj drugega, boljšega, moraš najprej izpustiti to, kar imaš sedaj. Imaš namreč polne roke sedanje situacije, torej ne moreš prejeti nove. Težava nastane zato, ker je redkokdo pripravljen v obdobju prehoda biti praznih rok. A to je neizogibno. ...
Ta nasvet sem nazadnje dobila, ko sem bila pri zdravniku. In mi je bil všeč. Čuvaj se. Pazi nase. Poskrbi zase – tako, da ti bo dobro. Vem, da je to nasvet, ki ga marsikdo rad da, pa ne upošteva. Že nekoč sem zapisala: upoštevaj svoj lasten nasvet, ni namenjen le drugim. A to ni vedno in vsem tako enostavno. Učimo se pač. Sebe najtežje objektivno vidimo. Kaj torej počnemo? ...
Je boljša individualna ali skupinska postavitev? Na kratko: ne ena ne druga. Obe sta super, če ju izvede pravi vodja. Bolj pomembno kot to, ali je postavitev na delavnici ali individualna, je legitimnost tistega, ki postavitev odvodi. Pogosto je pa res za določenega postavljalca v določenem trenutku bolj primerna ena ali druga. »Ampak nekateri delajo samo individualne postavitve in pravijo, da so boljše.« ...
Za otroka vse, česar sam-a nisem imel-a!
Za vse starše, predvsem mame, ki otrokom dajejo vse, česar sami niso imeli ... To potrebuje vaš notranji otrok, ne otroci, ki ste jim starši. Vse dokler boste dajali 'napačnemu' otroku (on tega ne potrebuje, le projicirate nanj), bo pravi otrok lačen: ljubezni, pozornosti, čustev, pravice do izražanja, tudi materialnega, vsega, česar nima oz. ni imel. ...
Utrinek z individualne postavitve: vzorec obsedenosti z dejavnostjo in zanikanje otroštva
Obsedenost z delom ali dejavnostjo oz. nezmožnost sedeti in ne početi ničesar (le družiti se ali sproščati, tudi sami) je lahko zelo škodljiva. Ne le, ker je to lahko beg od samega sebe, od čustev, od odnosov in resničnosti. Vsilimo jo lahko tudi potomcem, saj z delom oz. ubogljivostjo pogojujemo pozornost oz. potrditev - predvsem podzavestno.
Prepoznate? Najbolj uporabljen izgovor v t. i. 'duhovnosti'. (Da ne bo pomote, včasih je res treba počakati pravi čas in ne siliti z glavo skozi zid. Včasih pa ...)
Najprej se nauči dobro prejemati. Šele potem lahko dobro daš - iz viška, ne pomanjkanja, slabe vesti in da ugajaš.
Duhovnost ni beg od vsega in vzvišenost.
Podpre te, da polno in zavestno živiš. Odpre notranjo dimenzijo, ki se zrcali navzven.
Če otrok ne dobi ljubezni, ni zato, ker bi naredil kaj narobe. Žal se zgodi. A vedno si zasluži ljubezen.
Uspeh drugih ni tvoj neuspeh. Če deliš dobro, se dobro množi.
Zanimiva tema je, koliko privoščimo drugim, sploh v domačih logih in ob pregovorih o sosedovi kravi. Zakaj je tako? Kako lahko to premagamo? Se še vrnem k temu, a za 'intermezzo' naj opišem primer sodelovanja, predanosti, dobrohotnosti, ki se je zgodil včeraj in popolno ilustrira to, k čemur lahko stremimo. ...
Pred natanko dvema leta sem na družbenem omrežju napisala tole: "Danes popoldne meditiram in mi ven rukne jeza. Konkretno. In sem se odločila, da ne bom 'lepa in prijazna', čeprav je to Facebook, ampak resnična. Torej: naslednji, ki ima občutek (in ga izrazi), da mu moram polagati račune o osebnih zadevah, dobi v zrak tri srednje prste na roki (z navodilom, naj bere med vrsticami). ...
Nepredelana čustvena, družinska in druga bremena staršev se prenesejo na otroke, o tem sem že večkrat pisala. Vaše stiske, s katerimi se ne želite soočiti, pa lahko otrok tudi odzrcali. ...
Utrinek z individualne postavitve: moška energija!
Osebno rast v družini, paru itd. pogosto spodbujajo ženske. Super, seveda. A ženski zgled včasih ne ustreza vsem. Kaj pa, če ima moški 'zaklenjeno' svojo (moško) energijo, ker se je vedno prilagajal? Treba je odreagirati po moško! ...
Čustva, izbruhi in bremena pri otrocih
Na delavnici Čustva, ki me imajo v šahu: jeza sem v fazi pogovora o jezi in ozaveščanja vzorcev dobila zanimivo vprašanje: kaj pa je z izbruhi togote pri otrocih? Naj jih pomirimo? Odgovor ne more biti enoznačen.
💜 Odvisnost je lahko poskus zapolnjenja praznine, ki jo je pustilo pomanjkanje pozornosti in ljubezni v otroštvu. 💜 Nepredelan vzorec se lahko prenese na potomca točno tak, kot je pri staršu. Tudi vzorci, ki na videz niso logični (na primer materinska bremena na hčerko, ki ni mati). Zato: kar rešiš pri sebi, ni le zate, ampak tudi razbremenitev za potomce. ...
V otroštvu in najstništvu, do konca 2. svetovne vojne, je moja pokojna nona živela v Splitu v obokani stavbi na Peristilu, poleg Dioklecianove palače (stanovanje je bilo za oknoma v 2. nadstropju). Nazadnje sem bila tam blizu z njo pri sedmih letih. Nona je ob koncu vojne tam spoznala mladega koroškega oficirja in se preselila v Ljubljano. ...
Kako pogosto podležeš strahu in si razložiš, da "je že tako prav" in "vse je tako, kot mora biti"?
Predvčerajsnjim se pogovarjam s stranko, ki so naju skupaj pripeljale prave okoliščine. Na-ključ-je. Ona ve, da je na razpotju. Čuti, naj nekaj konkretnega ukrene (postavitev) in se odloči. ...
Današnje sporočilo s postavitev: ne glede na to, kaj si naredil, rekel ali doživel, vreden/na si ljubezni. Vedno.
A mi je to namenjeno? Je res vse prav tako, kot se zgodi?
Pogosto slišim ljudi, ki se ukvajajo z duhovnostjo ali jih ta zanima, reči: "Vse je prav tako, kot je." "Zgodilo se bo, če mi je namenjeno." In čeprav po eni strani (le po eni) je nekako tako - ne moreš prehitevati dogodkov in ničesar ne moreš izsiliti, ker se tebi pač tako zdi - imam pogosto občutek, da je to izraz pasivnosti. "Ni mi namenjeno." In v tem primeru je to le priročen izgovor. ...
Duhovnost brez zdrave pameti ni duhovnost, temveč naivnost in zakaj ne delam uslug
Pred nedavnim se mi je po sms oglasila stranka, ki je želela postavitev družine ali individualno srečanje pri meni nekomu priporočiti. Naj povem, da je bila popolnoma dobronamerna, a je bila v tem primeru kar malo naivna in ker mislim, da je tak marsikdo – nekateri ljudje menijo, da je v 'duhovnosti' (navednice so nalašč) treba pač verjeti in tako izključijo alarme in zdravo pamet – sem se odločila, da zapišem tole. ...
Je t. i. duhoven človek lahko bogat?
Denar predstavlja osnovno energijo izmenjave. Zakaj torej marsikdo misli, da ne moreš oz. ne smeš biti duhoven in hkrati bogat? Odgovor je preprost: ker gledajo skozi svojo prizmo in denar vidijo negativno. Predvsem pa, ker imajo sami izzive v zvezi z denarjem, se hitro razdelijo na 'nas' in 'njih' in materialno bogastvo enačijo z nadutostjo (to je stvar človeka, ne denarja, ki ga ima) in skopostjo (ponovno stvar odnosa, človeka, ne denarja kot takega). ...
N. mi je teden po individualni postavitvi pisala: "Nastale so spremembe, predvsem pri očetu. Tako je postal prijazen do mene in kar nekaj bi se pogovarjal z mano. Prej me je komaj pozdravil, ko sem prišla skozi vrata. ...
Percepcija - je kar čutiš, dojemaš, misliš, vedno res?
Pogosto se ljudje, zatopljeni v svojo zgodbo, oddaljimo od realnosti. Sama temu rečem, da si v loncu in ne vidiš ven - sploh, če si čez povezneš pokrov, 'ekonom lonec' je pa posebno stanje. Koliko od tega, kar dojemaš, je res? Koliko si objektiven in koliko ti bližina lastnega ogledala (in lastna projekcija) zamegli pogled? ...
Če iščeš nekoga, ki te bo dopolnil: kaj manjka? Kako lahko to najdeš v sebi in celoti, ki te obdaja? Če želiš nekoga, ki te bo koncno osrečil: dovoli sreči, da te končno objame, sprejmi jo in sama bo pritegnila še več sebe. Če iščeš koga, za kogar bi bil hvaležen: kaj ti pove pogled v ogledalo? ...
Iskrenost - najprej do sebe - je ključna za napredek
Danes sem imela opravka z nekaterimi ljudmi, ki - tako bi rekel moj oče - "gledajo le, kako ne bi". V mojem primeru so to bili ljudje, ki so prepričani, da si želijo spremembe in napredka - a za to niso pripravljeni ničesar narediti. Kaj to pomeni? ...
Po pogovoru z udeleženko na delavnici malo razmišljam in ugotavljam, kako veliko ljudi je mnenja, da lahko težave v odnosu z nekom rešimo le direktno - s to osebo. Da ji/mu moramo povedati, kar ji/mu gre in da se drugače ni možno razbremeniti - prepričani so v to oz. ne vidijo drugih opcij. Na srečo ni tako. ...
Kaj učimo svoje otroke (in drug drugega): se lastna hvala res po blatu valja?
Pred časom sem se v poslovnem kontekstu srečala z znancem. Gospod je inteligenten, uspešen, razgledan, rekla bi, da tudi odprtega duha. Klepetala sva in vprašala sem ga, kako mu gre in če ima veliko dela. Odgovoril je: »Ja, veliko dela je, kar nekaj projektov. Jah, kako nam gre, pa naj drugi ocenijo, a ne?« Mislim, da ga je odgovor, ki ga je dobil od mene, presenetil.
5 spoznanj, kako najbolje sodelujemo z življenjskimi spremembami
V prispevku Življenjske spremembe: bodi sokol, bodi metulj smo uvideli odgovor na vprašanje, zakaj sploh spremembe, torej kje je njihov smisel. A tudi, ko ga poznamo, včasih ni dosti lažje, ko nas usekajo po hrbtu izza vogala. (Ali pa nas ne, ko si jih želimo in jih pričakujemo, kar je vsaj enako neprijetno.)
Življenjske spremembe: bodi sokol, bodi metulj
Sokol in metulj. Na videz popolnoma različni živali, a imata pomembno skupno točko, ki marsikomu izmed nas predstavlja strah in trepet: sta izjemna mojstra v spopadanju s spremembami. Kako torej gledamo na spremembe? Kaj lahko naredimo, da jih bomo lahko sprejeli kot svetle točke preobrata v življenju (ter jih tudi ustvarjali)?