19.12.2019
Prepoznate? Najbolj uporabljen izgovor v t.i. 'duhovnosti'. (Da ne bo pomote, včasih je res treba počakati pravi čas in ne siliti z glavo skozi zid. Včasih pa ...)
Ena gospa se že mesece 'prijavlja' na delavnico. Vsakič, ko se srečava, pove, da zdaj pa res mora priti. Ampak ni časa. Ni ji namenjeno. Druga mi piše, da res mora priti na individualni proces. In spet. Potem se prijavi, a odpove. Ni ji namenjeno.
Nekaterim je težko reči "ne zmorem (še)" "strah me je", "težko mi je", "ni mi". In "ni mi namenjeno" deluje dosti lepše, ne? Ni na nas. Neka višja sila to ureja. Kar pojavilo se bo. Brez truda. Če ne, pa ni namenjeno. (Hmmm ...)
Kratka pripoved v premislek :-)
Gospod se utaplja v morju. Zelo veren je in verjame, da ga bo Bog rešil. Mimo pride gasilec, hoče skočiti v vodo, gospod ga ustavi: "Ne, ne, Bog me bo rešil." Mimo pride zdravnik. Ista zgodba. Pa reševalec. Ponovi vajo. Gospod umre, gre v nebesa in vpraša Boga: "Zakaj me nisi rešil? Pa tako sem veroval." Bog: "Pismo, no, gasilca sem ti poslal, reševalca in zdravnika, ti pa nič!"
Pa še eno vprašanje: če bi vas lovil strašen tiger, bi se ustavili na mestu in rekli "če mi je namenjeno, bom preživel-a" ali bi začeli teči? Saj veste, namenjeno je že v redu ... Ampak ne bo padlo z neba, treba je sodelovati :-) Življenje lepo teče, če tečemo z njim. Če pa še ne gre, pa si kar pogumno povejte: ne zmorem še. Tudi to je čisto v redu in predvsem iskreno do sebe. In nekoč boste zmogli. Takrat pa pa kar v akcijo.
Vse lepo!
