8.3.2021
Poklicala me je in želela podeliti, kako ji je najina januarska online postavitev spremenila življenje. Že takrat je bil ogromen preboj, a se je še nadaljevalo. "Toliko je tega, da ti moram povedati, raje kot da pišem," je rekla.
In mi je povedala. O tem, kako je izpustila vzorce in bremena iz primarne družine. Kako jih, če gre morda na obisk, vidi z razdalje, kot dramo na televiziji, ki je ne obremenjuje več. Kako je z iskrenostjo in odgovornostjo do svoje ustvarjene družine izpustila skrivanje, skrivnosti, načine obnašanja, vzorec pomanjkanja in revščine. In predvsem to, da je razbremenjena, svobodna, končno svoja ter da je hvaležna - za čudež.
Iskreno me je razveselila in ponosna sem nanjo, da je - ko je bila pripravljena - prevzela odgovornost, se odločila za odstiranje globin in preboj. Ni se umaknila, čeprav je bila postavitev res naporna, čutila je, zraven je bila. In ta preboj jo je izstrelil daleč naprej, v iskrenost, v samospoštovanje, v ljubezen, v pristen mir. Želela si je spremembo in dejansko se je bila pripravljena spremeniti, izpustiti. Iskra življenja v njej se je razplamtela tako, da se je močno zaveda in ji zaupa.
Naj njen pogum in uspeh prinese upanje vsem, katerih iskra tli in še čaka, da se bo razplamtela. Naj njena zgodba pokaže, da ni treba, da nas preteklost zapečati. Da smo lahko svobodni, srečni in svoji. Nič ni nemogoče.
Z ljubeznijo,
