29.11.2021
Močno obdobje je. Res močno. Čutiš?
Vse, kar se dogaja zunaj, kar se tiče različic virusa, ukrepov, strahu, je pozunanjenje tega, kar se odpira znotraj. Je prilika, da se obrnemo navznoter. Da ogledalo (zunanjo situacijo) uporabimo, da se zazremo navznoter. Da se ne deremo in jezimo na ogledalo. Ogledalo ima svojo funkcijo.
Veš to, ne? Vem, da veš. Zdaj je prilika, da to res začutiš in izkoristiš za premik. Za preboj. Za vse, a sploh za tiste v pomembnih življenjskih obdobjih (tudi sama spadam sem), so prilike za vpoglede neverjetne. Res neverjetne. Odvija se s svetlobno hitrostjo. Je težko? Je. Na plano prihajajo najtežji vzorci. Tisti, ki predstavljajo najpomembnejše lekcije in priložnosti tega življenja.
Kaj boš naredil-a? Si boš dopustil-a občutiti, iskreno in pristno? Si boš dopustil-a izpustiti, za kar je čas in užiti, kar Življenje ponudi, ko skozi očiščeno gnojno rano posije svetloba? Izpustimo, čas je.
Dopustimo si ves potencial, ki ga imamo v sebi in v Zavesti.
A, dragi moj, draga moja, naj te ne zavede misel, da je izkušnja, ki te čaka, naporno delo s travmo. Drugače je. Ja, čisti se. Ja, presvetljuje se, če res dovolimo. A v ospredju je veličina Življenja, je lepota, je užitek. Je sproščenost. Je izpuščanje in dopuščanje, da v naročje sprejmemo polno mero veličine, dobrega, čudežev.
Sprememba se zgodi takoj. Občuti se takoj.
Še eno ganljivo lepo navodilo Življenja je, naj skozi to izkušnjo ne gremo sami. Oprimo se na Soljudi. Na svoje bližnje. Družino, prijatelje, sodelavce, strokovnjake, terapevte. Na tiste, ki so svetilniki na naši poti. Pa tudi na nepričakovane lučke. In na tiste neznane. Na nepričakovane Soljudi.
Čas je, da izrazimo: ne zmorem sam-a in tega niti ne želim. Stoj mi ob strani, podpri me, ljubi moj Sočlovek. Hvaležen sem za tvojo prisotnost. Bodi tu zame. Tudi jaz bom tu zate. Čas je. Čas je, da se zgodi. Vse to, kar čutiš, veš, da je lahko tu zate. Veš, da si zaslužiš vse, kar slutiš, a si še ne upaš tja. Podpiram te. Stopi naprej. Naj se zgodi.
Vse dobro ti želim.
