ČUSTVA, KI ME IMAJO V ŠAHU: ŽALOST IN IZGUBA

Kakšen je tvoj odnos do žalosti in izgube? Jo čutiš? Je vsega preveč? Obvladaš ti žalost ali ona tebe? Ji sploh dovoliš na plano? Se je morda oklepaš? Morda pa so v tvojem življenju razlogi za žalost, žalosti pa enostavno ni – in se sprašuješ, kaj to pomeni? Ali pa se z žalostjo enostavno ne ukvarjaš, ker je izguba časa? Morda se pa sprašuješ, kako se z žalostjo in izgubo – sploh potlačeno in po drugi strani tako, ki se je oklepamo – spoprijeti, jo sprostiti in iz nje potegniti kaj pozitivnega ter tako izboljšati kvaliteto življenja.

Na delavnici spoznamo, kakšno čustvo je pravzaprav žalost, kako zaradi vzgoje žalost dojemamo (ženske v primerjavi z moškimi) in zakaj tako, ter to, da se včasih za žalostjo skrivajo druga čustva in tudi obratno, da so včasih druga čustva maska za žalost. Predvsem spoznamo, kako na varen in učinkovit način, konstruktivno sprostimo žalost in izgubo ter tudi drugo plat kovanca – kako doživimo njeno pozitivno plat.

Najpomembnejše pa šele pride: s telesnimi in dihalnimi tehnikami (dihanje rebirhing in druge dihalne in telesne tehnike) sprostimo potlačeno breme v sebi, ki je pripravljeno, da ga izpustimo. (To sta morda žalost in izguba in/ali kaj drugega, saj procesa ni mogoče nadzorovati, ampak se sprosti vse, kar se tedaj lahko.) Proces podpremo tudi z zvokom kristalne sklede in šamanskega bobna, saj njun zvok pomaga pri tem, da gre proces bolj v globino in se pospeši.

Delavnica ima potencial, da korenito spremeni to, kako dojemate žalost in izgubo, spremenite odnos do nje in kako z njo delate ter da vam pomaga pri tem, da končno doživite to, kar izživeta žalost pusti za seboj – mir. In tudi ljubezen. Predvsem pa vas čaka globoka čustvena razbremenitev in kot posledica tega – obnovljena energija in boljše počutje.

Za koga je delavnica primerna?

Delavnica je prava za vas, če vas je že nagovorila v zgornjih vrsticah, pa tudi, če se lahko poistovetite vsaj z enim izmed naslednjih stavkov:

• Že davno je od (dogodka, ki v meni povzroča žalost), vsi mi pravijo, da bi moral že preboleti, pa ne morem. Enostavno ne morem.
• (pogosto pri moških) Nisem žalosten. Raje grem na igrišče ali teč in to spravim ven iz sebe na drugačen način. Ne jokam. Ne znam s tem.
• Pogosto sem žalosten. Največkrat poskusim to skriti. Nasmehnem se pač. Kaj pa naj.
• Čutim žalost v sebi, ampak solz ni.
• Tako žalost kot jezo in vsa druga čustva izjokam. Ne znam drugače kot s solzami.
• Nekoč sem čutil žalost. Nič nisem naredil z njo, ampak zdaj je enostavno ne čutim več.
• Žalost je nesmiselna. Kaj ti pa pomaga, če si žalosten? Samo slabe volje si. Ne maram se ukvarjati s tem. Sploh, če ne vem, zakaj sem žalosten. To je nesmiselno.
• Bojim se žalosti. Treba je imeti pozitivna čustva.
• Saj so se mi zgodile žalostne stvari v življenju – no, vsaj drugi tako pravijo. Jaz sem se pa sprijaznil in šel dalje.
• Žalosten sem zaradi drugih. Če tej osebi ne morem povedati, kaj naj? Nič.
• Manjka mi energije v življenju. Rad bi je imel več.
• Počutim se kot žrtev v svojem življenju.

Kaj pa moški?

Vsebina delavnice vsebuje tudi specifične dejavnike žalosti, ki jih nosijo moški in za katere nimajo možnosti, da bi jih spoznali in sprostili, saj za to, tako v običajnem življenju kot tudi na tovrstnih delavnicah, navadno ni konstruktivne možnosti. Tudi to je vključeno na delavnici.